»Kaj študiraš, arheologijo? Kako, geodezijo?« To so bila pogosta vprašanja glede mojega študija in poklica. Redko se najde kdo, ki ima prijatelja geologa. Prava zabava. Ko potem malo razložim, se jim zdi zanimivo, težko ali brezvezno. Čisto razumljivo in povsem prisrčno.

Ampak geologi se moramo vprašati, kakšna čudna vrsta naravoslovcev smo, da so vsi kar pozabili na nas. Še več, ameriška nadaljevanka The Big Bang Theory se nam celo posmehuje. Kako je možno, da tako temeljna veda zaide v tolikšno pozabo? Mogoče gre paleontologiji (veja geologije) malo bolje zaradi veličastnih in skrivnostnih dinozavrov ter Rossa iz nadaljevanke Friends.

Zanimivo bi bilo malo raziskati po svetu, koliko se ljudje zavedajo geologije, ali je ta indiferentnost do te zanimive znanosti le eden izmed slovenskih fenomenov.

Malo kratke definicije:

Beseda je sestavljena iz dveh grških besed: gé – Zemlja in logia – preučevanje.

Geologija je veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje. Preučuje različne procese, ki se dogajajo na njej.

Sicer pa, kaj naj rečem, ozrite se okrog sebe (da, zdaj v tem trenutku). Kaj vidite pred sabo? Telefon, računalnik, tablico? Ojoj, ta je mogoče prezahtevna, saj te naprave vsebujejo prenekatere elemente in redke kovine, katerih ne bi bilo, če geologi, natančneje ekonomski geologi (ki se ukvarjajo z mineralnimi surovinami), ne bi konkretno raziskali površja in našli rude tega ali onega kemijskega elementa, nafte (iz katere delajo tudi plastiko) in s pomočjo metalurgov ter kemikov razvili procesov pridobivanja elementov iz posameznih rud. Gremo naprej … (saj je zabavno, ali ne?) Ste v hiši, avtu (upam, da ne), priklopljeni na elektriko? Za vse to so spet potrebni sestavni deli, ki jih ne bi bilo brez geologov. Seveda, tudi elektrika je ta primer (sploh jedrska, kaj šele tista, ki nastane s »papcanjem« premoga). No, to lahko nadaljujemo v nedogled, ker ima geologija opravka:

• s prostorom, v katerem večinoma varno živimo. Če smo posebej srečni, imamo še pitno vodo na dosegu rok (na delu tokrat hidrogeologi),
• z večino energije, ki jo porabljamo,
• s skoraj vsemi »tako zelo potrebnimi« predmeti, za katere je vedno bolj moderna kratka življenjska doba.

In potem imamo še kup različno nevarnih odpadkov, kjer so spet potrebni geologi, ki lahko poskrbijo za varno skladiščenje le-teh.

Seveda, kadar gre vse po pravilih. Če se kdaj geologe izpusti iz enačbe, ali se jih ne upošteva, lahko pride do številnih problemov in posledic ob: poplavah, potresih, izbruhih vulkanov, plazovih, neprimernem odlaganju odpadkov, izbiranju preveč težavnih tras za avtoceste, tunele …

No, dovolj geološke samohvale (v tem primeru je bila nujna, ker nekako nismo prišli do tega, da bi se dobro blago samo hvalilo – svojevrsten fenomen, kot sem v uvodu ugotovila).

Bom skušala delati svojim kolegom strokovnjakom še naprej »reklamo« in v prihodnje pripravila tudi kakšen razgovor, če vas bo zanimalo, zakaj brez geologov ne bi mogli živeti. Le poiščite kakšnega v svojem krogu, če mi ne verjamete, kar nekaj jih je tudi v Sloveniji ;-).