Skok na bližnje morje v mesecu maju je malo bolj logično in pogosto doživetje, zato je potrebno nekaj zapisati o letošnjem aprilskem podvigu. Če se opogumimo za obisk že v aprilu, smo lahko še bolj nagrajeni z različnimi presenečenji in darovi. Tokrat smo se GEOMULCI poleg sonca najedli še divjih špargljev (nabirali smo jih izven Naravnega parka Kamenjak, saj je na srečo v parku prepovedano nabiranje česarkoli).

Kot se za potepanje po naravi z dvema strastnima biologoma spodobi, smo ob raziskovanju naravnega parka Kamenjak v hrvaški Istri videli mnoge in neobičajne živalske vrste. Te ponavadi dotična geologinja in njen partner mimogrede spregledata, ali se vsaj ne mečeta po skalah za njimi.

Tokrat moj dragi vsaj ni večino časa poslušal o tem ali onem kamnu, mineralu ali fosilu. Mi je pa zaigralo srce ob tem, ko je prijateljema navdušeno pokazal velike, čudne in izumrle školjke rudiste v apnencu. Za raziskovanje z otroki se najde marsikaj zabavnega, osupljivega in lepega. Od dinozavrove poti, saj so na Kamenjaku in na otoku Fenoliga našli dinozavrove stopinje, do odličnega Safari bara, kjer je ogromno izvirnih igral iz naravnih materialov. Ne manjka niti različnih peščenih, prodnatih in skalnih zalivov s kristalno čisto modro zeleno vodo za opazovanje morskih organizmov. Od tu naprej naj pa kar slike in krajši filmi nadaljujejo zgodbo oziroma vsaj tisti del zgodbe, ki se je odvijal z delujočim fotoaparatom. Filmi so brez zvoka, ker so počasni posnetki.

Aja še to. Ko smo začeli hoditi za dinozavrovimi stopinjami na Kamenjaku, sem rekla: »Danes je pa TA dan, ko bi lahko videli delfine.« Zadnjih nekaj spomladanskih ali jesenskih obiskov istega rta sem obsedeno gledala za njimi, celo za kiti (še manj verjetno). In lahko si mislite kako se je končal tisti dan. Ne s kiti, ampak s kopico delfinov 🙂